ponedeljek, 29. oktober 2007

Matej Jakin, prvo leto


Danes je prvo leto od kar te ni več med nami, še vedno se ne zdi res. Ni ga dne, ko ne pomislim nate. S tvojo dobroto si častiv vsakogar. Tako je težko ob misli, da te ni več.
Mešana čustva preplavljajo.....jeza, žalost, nasmeha...Ob misli na tvoj glas, tvoj smeh, tvojo energijo, ne more človek da se ne bi nasmehnil.
Matej vedno boš v mojem srcu in to pomeni, da si še vedno z nami.
Pogrešam te prijatelj moj!
Počivaj v miru.

četrtek, 25. oktober 2007

četrtek, 30. avgust 2007

Počitnice

Letošnje počitnice sva si z možem, sestro in sestrino prijateljico privoščili na jugu Sardinije natančneje na obali Costa Rei. Šli smo namreč z avtomobilom do Civitavecchie nato s trajektom do Arbatraxa. Na poti proti Civitavecchi je potekalo vse sproščeno in umirjeno ob razmišljanju, če smo kaj pozabili....na kar nekje pred Padovo smo ugotovili, da je ostal v hladilniku pesto alla Genovese, katerega sem pripravila nalašč za morje. Zanimivos Italijanski cest je ta, da so zelo slabo označene smeri in se kar hitro izgubiš. Tako, ko smo izstopili iz avtoceste nismo vedeli kam naj, zelo slabo je bilo označeno šli smo v smeri Viterbo ampak po prvi tabli jih ni bilo več in kjer bi morali zaviti na hitro cesto ni bilo oznake za Viterbo ampak za neko drugo mesto (Trani), katero je popolnoma v drugi smeri. Po 15 minutnem kroženju smo vseeno našli pravo pot in nadaljevali po hitri cesti in po Viterbu obrali državno cesto proti Civitavecchi pokrajna je bila gričevnata, zlatorumene barve in vsak kotiček zaznamovan s slamo pripravljeno za odvoz. Nadaljevali smo skozi manjšo vasico Monte Romano, v kateri so vedno zastoji zaradi državne ceste, ki je speljana skozi zanimiva ozeka vrata. Pot se je nadaljevala do luke v Civitavecchi, da bi se vkrcali na trajekt družbe Tirrenia. Rezervirano smo imeli kabino, kajti pot je kar dolga in sicer izpluli smo ob 18:30 in prispeli v Arbatrax on 5:00. Že trajekt sam je ogromen star in higijensko v zelo slabem stanju, zanimalo nas je kakšne kabine so nam namenjene in naša bojazen ob pogledu na stanje trajekta je bila vresničena. Kabine so bile majhne celice 2mx2,5m ob straneh pograt postelje brez pravilnega prezračevanja. Vredu šli smo v bar v 7 nadstropju ladije in ni bilo prostora niti za odložit torbice zato smo povičerjali kar pri šanku bara si šli ogledat še restavracijo in samopostrežno restavracijo in se vrnili v "razkošno" sobico. Vlegli smo se kar v oblačilih in brez premikanja rjuh. Po "prijetnem" počitku nas je ob 4:50 prebudilo posebno pripravljeno osebje, mislim, da so imeli tečaje kako se to naredi, in sicer s pestjo udarjali po vratih in kričali ARBATRAX PORTO DI ARBATRAX SVEGLIATEVI!!!! Končno vsi smo bili pokonci v sekundi ampak vstati iz postelje in pobrati nahrbtnike smo morali po 2 in 2 ker ni bilo dovolj prostora, da bi v 4 istočasno stali vmes 4 postelj. Mož je odšel po avtomobil me tri pa smo odšle iz ladije peš. Odpeljali smo se proti Costa Rei, ki je bila oddaljena kakšnih 50 km med potjo smo se ustavili in občudovali čudovito morsko pokrajno z belim peskom in čistim morjem. Po prihodu v apartma in po dojemanju kaj se dogaja in kje smo, sem začela uživat v kar me je obkrožalo.
Pred odhodom smo z možem in sestro sklicno rekli, da gremo na dopust-morje-relax-plaža-počitek...... Vendar sestrina prijateljica tega ni razumela in si v glavi naredila načrt, kako bomo mi iz juga Sardinije skoraj vsak dan potovali na sever Sardinije (razdalja je cca.400km, kar pomeni cca. 5 ur vožnje v eno smer). Prvi dan smo se odpravili vsi na čudovito plažo Costa Rei, si vzeli dva sončna dežnika in se razkomotili na mehek pesek čarobnih barv. Nujno je da si vzamete s seboj sončne dežnike kajti ni naravne sence!!! Še nekaj besed o sestrini prijateljici, ker je nedopustno, da se ženska 36-ih let takole obnaša. Da si lažje predsrtavljaste tip....tajnica direktorja, samska, zakompleksana s svojo prelepo podobo(vsaj ona tako misli), tupa v smislu, da ne logično razmišlja in postavlja neuma vprašanja npr. vozimo po avtocesti in sprašuje kaj pomeni kakšen znak....HALOOO ŠJORA IMAŠ IZPIT ZA AVTO!!!??? in kostantno je delala naslednje stvari: čas kosila, ....Ali bomo vsi jedli??? Kuhamo testenine.....ona jaz ne bom ... mi ni všeč paradižnik, ne jem zelenjave, ne jem čudne hrane (žitaric, semen itd...) Vredu skuha za tri... Kosilo je skoraj pripravljeno...pripravite mizo...pricepeta gospodična mi gre z vilico v lonec s testeninami, nese vilico k ustom se namrši in izjavi:" No ja saj je dobro, ok bom jedla tudi jaz!"......KAj,kaj boš ti???Jedla a hočeš kaj na glavo???!!! In to je kostantno delala, tako da sem se naučila vedno narediti nekaj več, če se bo gospodična namršila in nam poklonila njeno prisotnost pri obrokih. Kadar smo pa šli ven, ker ona je utrujena, je jedla Nutello itd.....ker ona ne je'.
Še to tako škrt človeka, da si ne privošči nič še nisem videla, Že ker smo na Sardiniji gremo pokušat njihovo kuhinjo, z možem sva rezervirala na kmečkem turizmu, sardinjsko večirijo cena je bila 30€ po osebi....celo premoženje gospodična mi začne nalagat, da kako njej hrana in kulinarične navade Sarinjcev jo ne zanimajo in zanjo vsa hrana je le obrok in ji je prav vseeno ali je' jabolko ali odliče malluredus (Sardinjka testenina znana tudi kot gniochi Sardi), če bi si šli pa kaj ogledat ne bi bilo problema ji dati tudi 30€. Do naslednjega dne, ko smo se spustili v notranjost Sardignije in si hoteli ogledati znamenite Nuragije, cena ogleda je bila 4€ in njena izjava.....4€ ma saj je brez veze se ti ne zdi??? BREZ VEZE, BREZ VEZE.....ti si brez veze zakompleksana ženska. Zaradi nje sem zadnji dan dobila panični napad in njena izjava:"Kaj zdaj a bomo šli domov ali si pokličem taksi?" GROZLJIVO ni me vprašala, kako sem ali mi je bolje ali kaj potrebujem....ne le za svojo gnilo rit jo skrbi, že sestra me je opozorila, da ko sta bile skupaj v Maroku in je bilo sestri slabo jo enostavno ni brigalo. Resno upam, da se njej nikoli ne bo kaj takega pripetilo na potovanju in bo potrebovala pomoč. Kar je pa ne dopustno je to, DA SI gospodična NI UMILA GLAVE VSEH 16 DNI DOPUSTOVANJA. Njeni lasje so bili zadnji dan ena gmota umazanije pomešane s peskom , soljo in drugimi delci narave in lastne proizvodnje telesa.
Epilog....gospodična, tajnica direktorja le ni takšna gospodična, kot se izdaja to je samo 36 letna prestrašena, depresivna, umazana, zakompleksana, egoistična, nesramna oseba.

Sardinija skriva prekrasne plaže katere so si zelo različne ena od druge, ljudje so ob obalah zelo prijazni, ker so vajeni na turiste. Ne priporočam, da se v notranjos Sardinije odpravite sami, ker so ceste zelo slabo označene in ljudje so zelo nezaupljivi. Priporočam tudi, da se ne prerekate z nikomor, in ne gestikulirate preveč, kajti moški-Sardi imajo vedno pri sebi orožje. V notranjosti Sardinije boste tudi opazili, da so vsi prometni znaki polepšani z luknjami strelnega orožja različnih velikosti. Zgodi se vam lahko, da srečate najprej čredo koz, nato čredo krav, ovc.... Po celodnevnem kroženju v notranjosti Sardinije, ko smo se vračali proti obali se mi cmok v grlu omehčal. Mesto vredno ogleda je tudi Cagliari tam se vam splača sesti na turistični avtobus s vodičem, proga je dolga 1 uro izveste pa precej zanimivosti o mestu in okolici (cena ogleda je 10€ po osebi). Zanimivo si je ogledati soline, ki se nahajajo pred mestom Cagliari in so polne Flamingov nekateri bolj roza drugi malo manj.
Ogleda vredna je tudi Vilasimius s posebnostjo, da je tik ob morju slano jezero. Velika večina mest in krajev imajo prepovedi prevoza v centru in pozor kje parkirate, ker imajo mestne redarje (vigili), ki niso usmiljeni z nikomor, kazni pa so kar zasoljene.
Idealno se je izognit mesecu avgustu, ko italijani še oz. spet začnejo delati.
Še nekaj nasvetov npr.mleko v Costa Rei je stalo nekje od 1,05 do 1,4€ to isto mleko v Cagliari pa 0,54€. Splača se po nakupih v hiper markete oz. v cente kot pa v male/srednje trgovinice ob morju v turističnih krajih. Voda je nepitna poleti. Sardinija ima veliko jezer tako, da je še kar zelena. Značilni so tudi njihovi porcedu-prašički, kateri so čisto črni. Splača se it na Sardinjsko večerjo na kakšen kmečki turizem in poskusiti pristno domačo hrano. Odličen je tudi sir peccorino, meni najboljši staran. Vino je odlično Cannonau (podobno našemu Refošku), h kakšnemu kmetu vam pa nebi svetovala, ker imajo domača vina, katera zelo spominjajo na kis.
Sadje in zelenjava so božanski še posebej izpostavim belo grozdje.
Vožnja naj bo umirjena in precej počasna, kajti ceste niso primerne za hitro vožnjo pa npr. da se voziš po hitri cesti dvopasavni se kar naenkrat spremeni v eno pasovno pa spet v dvopasovno pa kar naenkrat je ceste konec......
Sardinija je vredna obiska ni pa poceni. Tisti, ki imate radi morje, počitek in uživate pri dobri hrani je kot nalašč za vas. Jaz se bom vrnila čim mi bodo finance dopuščale.



četrtek, 12. julij 2007

Začaran krog



Sama se bojujem že kar nekaj let z motnjami v prehranjevanju. Do nedavnega sem kar obvladovala situacijo, zadnjih nekaj tednov pa kar bruha iz mene in me je prekleto strah, da zaidem spet v to zagamano spiralo, ki nima ne konca ne kraja. Bolj kot spirala je začaran krog, ki pride na dan ko se le malo prepustišin ne obvladuješ okolja. Strah me je, strah pred peklom, ki sem ga enkrat že dala skozi. Zanimivo pojavil se je ob problemih v službi napetostjo doma ..... Zelo pridno skrivam predusem pred domačimi in se počutim tako krivo, tako brezmočno. Sram me je, da sem ponovno nasedla tej "bolezni modernega sveta". Vemo da motnje prehranjevanja so različne: anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje. No moj problem je prav zadnji, kompulzivno prenajedanje, počutim se grozljivo, umazano, čeprav okolici ne škodujem, škodujem le sami sebe. Kaj zdaj. Žalostno je tudi to, da v N.G. se nimam kam obrniti, kajti za odrasle osebe ni ustanove katera bi pomagala, napotili so me v šolo hujšanja. V šolo hujšanja, ki poučuje neka tipinja, ki nima 53kg in nima pojma kako se počuti človek, ki je prekomerno "nahranjen" njene besede: "ja se je potrebno potrudit in zdržat." ČE pa ne moreš zdržat, če se pa ne moreš potrudit, a misliš, da če bi bilo tako preprosto ne bi že sama zdržala in se potrudila. Kaj je najbolj žalostno v vsem tem, da se zavedaš kaj delaš in ne moreš nehat. Rada bi se osvobodila te teže zavedno in normalno zaživela. Vrjamem, da mi bo nekega dne uspelo.

torek, 29. maj 2007

Grozljivka v živo



Pred dnevi je italijanska mornarica odkrila 27 ljudi, velika večina je bila iz Kameruna in Tonga v morju med Malto in Libijo držečih se mrež za gojenje tun. V morju so bili že 8 dni, spluli so iz Libije v obljubljeno deželo, nakar se jim je čoln potopil in priplavali so ob pomoči Maleške ladije, ki jih ni sprejela nano, do teh mrež kjer so preživeli 48 ur brez vode in hrane in izmučeni.... Kar je še huje je to, da sta jih videli tudi drugi dve ladiji iz Malte , prva se je približala jih pogledala in odplula, druga jim je vrgla nekaj sadja in vode ter jih ni sprejela in odplula. Malta katoliška država SRAMOTA. Nakar jih je odkrila italijanska mornarica in jih odpeljala na otok Lampedusa v oskrbo zdravnikov.
A človeško življenje res ne pomeni nič več? A res ni potrebno več pomagati sočloveku v smrtni nevarnosti in stiski.....????

NIMAM BESED.

A nas zgodovina res nič ni naučila?!

četrtek, 26. april 2007

Kaplja v morje


Pred kakšnimi tremi tedni sem dobila prek elektronske pošte v podpis peticijo proti masakru delfinov na Japonskem. Ob gledanju tega posnetka sem zgrožena in ogorčena, kaj je človek sposoben naredit začela pošiljanju te grozote vsem medijem v Sloveniji in Italiji v upanju, da bo le kdo objavil te umore, to sramoto za celotno človeštvo. In res 19.04.2007 ob gledanju poročil na canale 5 (TG5) sem veselo presenečena videla tele posnetke. Pa le ni bil zamanj moj trud .... Kaj zdaj? Kako naj preprečimo to sramoto?

torek, 10. april 2007

Žabji kraj

O Žabji kraj, nekoč stari kmečki raj,
zaselek iz Solkana,
to že od vekomaj.

Grapo so ti pokrili, vse žabe pomorili,
o kje so tisti časi,
ko regalo je po vasi!

Na korito živino so gonili ,
radič in cunje prali so
Žabarji kontadini.

O Žabji kraj , obiskal te je potres,
na kredit postajaš lepši
po dolgem in počez.

Hermelika je dobila nov berlinski zid,
z mrežo je ograjena,
kot kakšen nobel ptič.

Gostje izza mreže na cesto bulijo,
kot zverine ograjene,
še kdaj zapojejo.

Kantata za kantato, spomin na žabje dni,
žabe so pile vodo,
a vino Žabarji.


Pesem je nastala leta 1977. Napisal jo je pok.Ivan Zavrtanik - Cesar predvsem za "klaparske" potrebe. Njegova klapa jo je prepevala na solkanskih osmicah, pri Hermeliki, na Brlci.... Danes jo prepevajo samo še štirje, zadnjo kitico pa ponavadi v klapi "primejo še druzve Žabarji anu tudi kakšen forešt".....Tako je zapisal J.C. v 1001 solkanskem časopisu.




Žabji kraj v zimski idili (December 2006).

petek, 30. marec 2007

Otters in Love

Diši po pomladi.....Po zaljubljenosti.....


The Folding Chair

Kaj bo novega na pohištvenem sejmu v Milanu?? Nekaj novosti so nam že namignili.....

četrtek, 22. marec 2007

Acqua il lusso del 21.secolo


Oggi e la giornata mondiale dell'acqua percio ci fa (almeno in me ha scatenato questa reazzione) riflettere quanto siamo fortunati a potercela permettere ogni giorno a volonta. Penso a quella gente che cammina giorni per portarla un po a casa ai bambini che non sopravivono perche non hanno da dove dissetarsi, le donne con i contenitori in testa che si trascinano sotto il peso esagerato da portare....divento triste e mi sento privilegiata a vivere e avere tutte le comodita che la vita moderna ci offre.
La cosa che mi rende ancora piu triste e' che avendo tutto in abbondanza non conserviamo e inquiniamo a volonta senza renderci conto che senza acqua non ce' vita. Non molto tempo fa ho letto nel blog di foka questa frase: Quando sara tagliato l'ultimo albero, pescato ultimo pesce, avelento l'ultimo fiume, quel giorno l'umanita si rendera conto che i soldi non si possono mangiare.
Percio diamoci da fare a mantenere pulito il nostro pianeta. Ci dobbiamo impegniare tutti diamoci una mano a sopravivere !!! Ne va della nostra sopravivenza.

sreda, 21. marec 2007

Dan poezije



Poklon vsem poetom tega sveta.
Hvala za bogastvo, ki nam ga prenašate.

Simon Gregorčič:

MAVRICA


Biserna lestva se vzpenja v oblak,
spušča se onkraj na zemeljski tlak,
mavrica pisana, božji prestol.
Angeli hodijo gor in dol,
zlate kropilnice v rokah drže,
zemljo prežejno hlade in poje'.
Gori na stolu pa Večni sedi,
kapljici vsaki on srečo deli:
pade na polje-rodi zelenjad
kane na drevje-obilen da sad,
kaplje na njivi-da žito zlato
kaplje na trti pa-vince sladko.
Sreča se spušča na sleherno stvar,
kadar zaliva nebeški vrtnar.

Hippo and Dog



ponedeljek, 19. marec 2007

Turbo izlet v pokrajno Marche


V soboto sva se s kolegico in najinimi sorodniki (z mojim možem in kolegičino hčero) odpravili na poslovno pot in sicer na obist proizvajalca kuhinj GATTO srednje visokega razreda. Odhod se je pričel ob 5:00 uri zjutrej iz Nove Gorice oz. Solkana. Pot do Ancone je bila kar dolga (510km cca.) in naporna ampak prelepa. Presenetilo me je kako se je pokrajina Marche bohotila v vsej svoji lepoti. Imela sem občutek, kot bi bili v mesecu juniju, njive (griči) so bile vse obdelane do zadnjega kotička. Žito je bilo v pomirjajoči zeleni barvi, človek bi se vrgel z užitkom vanj, njive artičok, cvetače, brokoli,....


Po ogledu tovarne nas je g.Marco (komercialist Gatto cucine) povabil na kosilo. Vljudno nas je vprašal:" Volette che andiamo a mangiare carne o pesce?" vsi smo se pogledali in skoraj v enem glasu dejali :"PESCE!"

In peljal nas je v krasno družinsko restavracijo s krasnim vrtom in pogledom na morje in okolišnje griče.
Ko smo vstopili so nas prijazno pozdravili, natakarica je odhitela v kuhinjo in prišla nazaj s kuharjem. Vprašal nas je kakšno vino bomo pili, ker nam je bolj pri srcu rdeče so nam predlagali Lacrima di Morro D'Alba (črna solza sončnega vzhoda) vojalo je po gozdnih sadežih, okus pa se je harmonično prelil z okusom ribe. Nasmejano nam je predlagal, naj se prepustimo njegovi izbiri menuja in vsi smo se strinjali in imeli smo prav!

Za hladno predjed nam je serviral mešan ribji carpaccio in sicer dve rezini prekajene mečarice in dve rezini prekajene tune, rezino mariniranega lososa in rezino marinirane polenovke vse skupaj pa še dodatno začinjeno s Cipersko rdečo soljo.

Topla predjed: domači rezanci z omako iz polenovke in češnjevimi paradižniki.

Glavna jed, so nam servirali (erbette miste) mešanica zelenjav ; špinača, bleda, žajbelj, krompir... na grobo zrezane in dušene na vrhu kos ribe

Sladica pa je bila čisto nekaj posebnega tortica iz čokolade s mehkim srcem iz vroče čokolade z omako iz cappuccina.

Nepozabno doživetje.

petek, 9. marec 2007

Kako pomagati naravi???

Današnje srfanje po netu me je zaneslo na stran evropske komisije natančneje na stran change, kako lahko z malo pazljivosti pripomoremo k majšanju emisij v ozračje in privarčujemo nezenemarljiv kupček denarja. Na primer:
- Z zmanjšanjem temperature za samo 1 °C lahko račun za energijo zmanjšate za 5-10% in se izognete do 300 kg emisij CO2 letno na gospodinjstvo.

- Izklop petih luči na hodnikih in v prostorih doma, kadar jih ne potrebujete, lahko prihrani približno 60 evrov letno, tako se tudi izognete 400 kg emisij CO2 letno.

- 1,5-litrska steklenica zahteva manj energije in proizvede manj odpadkov kot tri steklenice po 0,5 litrov.

- Avto, ki porabi le 5 litrov goriva na 100 kilometrov, lahko prihrani oz. se izogne 750 kg emisij CO2 na leto.
Povratni let Berlin-Budimpešta je dolg 1400 km in povzroči emisije 200-250 kg ogljikovega dioksida na osebo.

-Netrajnostne gozdne prakse prispevajo h krčenju gozdov, kar povzroči približno 20 odstotkov globalnih emisij CO2.



Menim, da se moremo obnašati bolj spoštljivo do naše matere zemlje in jo imeti rajši. Hodi v naravo in ne pozabi zapreti vode med umivanjem zob!

četrtek, 8. marec 2007

četrtek, 1. marec 2007

Moj prijatelj Kor in dogodivščine v Londonu



PRIJATELJ z velikimi črkami. To je eden takih prijateljev, tudi če se ne vidiš 10 let, ko se zagledaš ne moreš ne da bi ga objel mu povedal, da ga imaš rad in počutiš se varno.

No zame vsekakor je to Kor.

The Lion Sleeps Tonight


The Lion Sleeps Tonight - Click here for this week’s top video clips

In pole govorijo, da ne znamo šjore vozit....


Oops - Part 3 - For more funny movies, click here

petek, 23. februar 2007

Grozljiva pomota

V Firencah (Italija) se je v laboratoriju zgodila strašna pomota s strani biologov. Pri pregledu krvi donatorke organov so po pomoti napisali na izvid, da ne negativna za virus HIV in tako podarili ledvici in jetra trem ljudem. Dvem moškim in eni ženski. Ko so po operaciji ponovili vse teste so odkrili, da je bila 41 letna donatorka okužena z virusom HIV. Kaj zdaj? Biologinja, ki je prva naredila test in dala zeleno luč za operacije je bila suspendirana iz delovnega mesta in obžaluje dogodek. Trije operirani pa so začeli s terapijo za okužene z virusom HIV. Iz upanja na boljši jutrij so zapadli v obup in nezaupanjem nad zdravstvo. Kaj pa pri nas? Koliko lahko zaupamo laboratorijem? A pri nas za napake sploh kdo odgovarja? Mahhhh....

četrtek, 15. februar 2007

Customize your blog
Tudi mr.Bean je bil nekoč otrok......mogoče....

free image hosting

free image hosting

torek, 6. februar 2007

Diši po ljubezni



Moj predragi me je včiraj presenetil z vprašanjem:"A bi rezervirala v restavraciji za Valentinovo?"
Presenečena in začudena"Misliš resno?"
On:"Ja seveda, bila bi priložnost za naju, da se malo pocrtkava."
Jaz:"No ja pa vredu."

Niti pomislila nisem na valentinovo in nikoli se nisem strinjala s tem konzomističnim dnem. In toliko sem bila proti vsem tistim, ki so se obdarovali na ta dan. Seveda bilo je preden sem imela resnega fanta sedanjega moža.

Ali je to res potrebno?

In kaj nam prinese dobrega?

Ja nam prijeten občutek, sitosti in potolažene, da nekomu le ni vseeno za nas. Gostincem in trgovcem pa fajn zaslužek.

Res me je groza, da živim v tem obdobju materjalizma.

Ja in kje je v tem ljubezen.....

sreda, 31. januar 2007

Korajža velja!!!!!!!!!!!!

Najdaljši nakup sedežne garnituri......


Kar nisem mogorala vrjeti svojim očem, ko sem zagledala stranko, ki se je pred tednom dni potikala po našem salonu in me spraševala o pohištvu, ki je razstavljeno o kvaliteti, proizvajalcih..... Naj začnem od začetka, danes sva s kolegico šle v Udine (Italija) na ogled nekega showrooma podjetja z neverjetnim designom in po končanem ogledu vse navdušene stopile še v sosednjo zgradbo, kjer se je nahajala trgovina zelo znanega prodajalca sedežnih garnitur, si ogledovali garniture, dodatke se sprehajali in tu naletela na tole žensko čudo. Pravi fenomen v kupovanju sedežne garniture....kajti treba je povedati, da jo kupuje že od leta 2001 naprej...pri moji kolegici je bila že neštetokrat z istimi vprašanji in nameni o nakupu. Čedna ženska srednjih let s slabim vizualnim spominom, kajti nikoli ni prepoznala kolegice, da je pri njej že bila s temi zahtevami, ji vedno potrošila precej časa in posledično tudi denarja......to je pa rekord v nakupu sedežne garniture. Pa res ima časa za tavati od salona do salona greniti opremljevalcem dneve in jih zavajati z namenom nakupa že vsa ta leta? Očitno so to ljudje, ki ne spoštujejo dela in ljudi, ki se trudijo delati. Ko sem povedala kolegici, da je obiskala tudi naš nov salon ni mogla verjeti. Ta je pa res potrebna pomoči......

sobota, 27. januar 2007

Prelep sončen dan


Po oblačnih,meglenih dneh je nastopilo ponovno bahavo sonce, v popolni lepoti. Čeprav je hladno je sonce nekaj lepega, nikoli se ga ne naveličam, morda zato ker sem rojena v znamenju leva. Morda ker me že od nekdaj magično očara.
Dejstvo je, da ko se bahotno šopiri po nebu sem boljši volje, polna energije vsakdanjemu napoti.


Sijaj sijaj sončece oj sonce rumeno......

petek, 26. januar 2007

Detelji


Dnevna soba, preprosto čista linija z igro velikosti in senc.

Do podrobnosti

Silhoette

Ambient plus




Ambient plus je salon pohištva s popolno ponudbo opremljanja prostora. Naredijo vam popolen projekt prostora do podrobnosti. Kaj to pomeni? Pomeni, da začnejo z nasveti izbire talih oblog (ploščic, palketov, laminatov, marmorjev...) projekt postavitve pohištva, barve sten, dodatki kot so luči so v ambientu plus prava igra, nore izbire najrazličnejših oblikovalcev, premišljenih oblik,materjalov.....Noro!!!!

petek, 19. januar 2007

Joj kako je težko


Kot vsako jutro se vesela in polna optimizma, da bom preživela lep produktiven dan odpravim v službo, si oblečem jakno, vzamem kluče od avtomobila odprem vrata in začutila sem kako prihaja val jeze iz trebuha do glave...vroče, rdečica, saj ne potrebujem več jakne....pa ne že spet... Vsa pošta na tleh na novem predpražniku (na njem je slika ovčice z imenom Meri)!!!! Idiot od poštarja!!!! Moram povedati da je danes zelo vlažen dan in tla so prepojena z vlago. Ampak kaj, pred hišo je kakšnih 15cm visok pločnik, pa ni mogel z motorjem do "kaslca" in že ga vidim kako meditira "bi ali nebi naredil 2 koraka do kaselca???!!!" večno vprašanje..... Pa tako priporočajo, dnevo gibanje in telovadbo za boljše življenje, ja za jutri mu moram pripravit kakšno rampo, da revček bo lahko prišel do našega nabiralnika.